Zakaj ne bi izkoristili organskih odpadkov sebi v prid? S postavitvijo kompostnika si ustvarite svoje lastno gnojilo, hkrati pa prispevate k čistejšemu okolju in manjši porabi energije za pridobivanje gnojil, ki jih kupite v trgovinah.

Za vas smo zbrali nekaj glavnih nasvetov, ki so pomembni pri procesu kompostiranja:

1. IZBERITE PRIMERNO MESTO ZA POSTAVITEV KOMPOSTNIKA
Kompostnik postavite tako, da bo hitro in enostavno dostopen iz vaše hiše in vrta, saj boste vsakodnevno vanj odlagali gospodinjske in vrtne odpadke. Postavljen mora biti neposredno na zemljo, priporoča pa se talna zaščitna mreža, ki ščiti kompost pred živalmi, vendar še vedno omogoča prezračevanje. Betonska in kamnita tla niso primerno mesto za postavitev kompostnika. Primerno je sončno do polsenčno mesto na ravnem pobočju, da voda v primeru dežja odteka in območje ni preveč vlažno. Pomembna je tudi dobra zračnost, saj veter omogoča dovajanje svežega zraka.

2. POLNJENJE KOMPOSTNIKA
Dno kompostnika napolnite s plastjo zdrobljenih vej, ki omogočajo zračnost in odvajanje odvečne vode. Nato pa se začne polnjenje. Odpadki naj bodo čim bolj mešani - nekaj iz vrta in nekaj iz kuhinje, saj boste tako zagotovili lažji razkroj. Moker material vedno pomešajte s suhim, in grobega s finim.

3. V KOMPOSTNIK SPADAJO: odpadki sadja in zelenjave, kavne usedline, jajčne lupine, lončnice, rezano cvetje, odpadna zemlja, pokošena trava, listje, zeleni del plevela, ostanki vrtnin iz vrta

4. V KOMPOSTNIK NE SPADAJO: ostanki mesa in rib, kruh, klobase, kosti, bolni deli rastlin, pepel od premoga in žara, cigareti, orehove lupine, zdravila, živalski iztrebki

5. SKRB ZA KOMPOST POLETI
Ob zbiranju organske mase poleti pazimo, da ne gnije. Pogosto namreč dajemo na kup več mokrih kot suhih snovi. Vse to povzroči, da iz kupa iztisnemo zrak in masa začne gniti. Zato vedno, kadar dodamo veliko mase hkrati (pokošena trata), primešamo nekaj suhega, občasno pa vsebino pretresemo, prekopljemo z vilami, da zagotovimo zračnost.

6. KOMPOSTIRANJE POZIMI
Kompostirate lahko tudi pozimi. Da boste mokre kuhinjske odpadke lahko optimalno kompostirali tudi v tem
letnem času, jim morate primešati jeseni nabrano suho listje in zmlete veje. Proces razkrajanja je pozimi zmanjšan,
vendar kljub temu prisoten, ker mikroorganizmi med svojim delovanjem sami proizvajajo toploto.

7. PREVERJANJE ZRELOSTI KOMPOSTA
Kompost je zrel, ko ne ločimo več materiala, ko je celotna masa podobna zemlji in ima tudi vonj po zemlji. Pred uporabo ga je dobro presejati, da ne popolnoma razpadli material ločimo in ga lahko vrnemo na kup. Ne odstranjujte deževnikov. Ti obilno pripomorejo k procesom kompostiranja. Preveč deževnikov na vrtu lahko povzroči težave, zato jih je bolje pustiti na kompostnem kupu. Pri presejanju najdemo in odstranimo tudi morebitne škodljive ogrce.
Stopnjo zrelosti komposta lahko preizkusite tudi s krešo: kozarec za vlaganje do 1/3 napolnite s kompostom, posujte s semeni kreše, nekoliko zalijte in kozarec zaprite, nato pa opazujte rast rastlin. Če so rastline zelene in korenine bele, je kompost dovolj zrel. Če so rastline rjave, še ni dovolj zrel.

8. UPORABA KOMPOSTA
Kompost običajno dozori v šestih mesecih po zlaganju, vendar ga je najbolje uporabiti naslednjo jesen. Primeren je za gnojenje vseh vrst rastlin in vrtne trate. Kompost na zelenjavnem vrtu zadelamo v zgornjo plast zemlje, enako kot hlevski gnoj. Trajnice lahko jeseni kar pokrijemo s kompostom, spomladi pa ga plitvo zadelamo v tla ob rahljanju gredic. Okoli grmovnic in drevja ga potresemo in plitvo zadelamo v tla. Potresemo ga tudi po trati, čimbolj enakomerno takoj po prvi spomladanski košnji.

9. PRIPOROČLJIVE KOLIČINE KOMPOSTA:
- vrtnine, ki so dolgo na vrtu in potrebujejo več hranil: 4 l /m2
- korenovke in gomoljnice ter vrtnine s krajšo rastno dobo, trajnice: 1,5 - 2 l /m2
- grmovnice in drevje: 2 - 3 l/m2
- ob setvi zelenice do 3 l/m2

Zdaj, ko ste spoznali osnovna načela kompostiranja, pa se hitro odločite in izberite pravi kompostnik za vas, ter naredite nekaj dobrega za vaš vrt in naš planet!

                                                

Tudi, če živite v bloku in nimate vrta ali primernega prostora za postavitev kompostnika, imamo rešitev za vas - kuhinjski kompostnik Urban Composter, ki kar v vaši kuhinji predela organske odpadke v uporabno tekoče gnojilo!